WILLIAM COBBING / Od WIll.Je.Suis do Will.Ik.Ben, 2020
PREDSTAVLJAMO EKO 8 UMETNIŠKE PROJEKTE
WILLIAM COBBING / Od Will.Je.Suis do Will.Ik.Ben, 2020
serija 20 videov
z dovoljenjem umetnika
William Cobbing s svojim delom, pri katerem pogosto uporablja grobe, neobdelane materiale, kot je surova glina, ustvarja nadrealistična performativna dela, v katerih protagonist sodeluje v ponavljajočih se, skoraj kompulzivnih ciklih manipuliranja z brezobličnim materialom. V odnosu do gline gre za slepo manipuliranje z materijo, pri čemer protagonist zaznava in preizkuša haptične zmožnosti površine, namesto da bi jo skušal oblikovati v določeno podobo. V predstavljeni seriji so prikazani videoposnetki, ki jih je umetnik posnel v dvanajstih mesecih zaprtja države. Vsa dela so nastala v pogojih popolne izolacije in v umetnikovem ateljeju, kjer jim je bil le sam priča.
Kratka in intenzivna fizična dela, ki jih umetnik predstavlja na štirih zaslonih v različnih prostorih MTT-ja, se odvijajo v zanki. Performativna, visceralna kakovost umetnosti v obliki sodobnega umetniškega dela z mezečimi materiali in telesno prisotnostjo neposredno pred našimi očmi je bila v letu 2020 nenavadno odsotna, saj je pandemija ustavila skoraj vse možnosti uprizarjanja. V tem vznemirljivem času so bili glava, obraz in roke deležni posebne pozornosti. V obliki serije jih v tem izjemnem letu lahko beremo kot umetnikov dnevnik.
Serija z naslovom Will.I.am, je dobila ime po ameriškem glasbeniku, nato pa je bila prevedena v več jezikov. Videoposnetki prikazujejo udarce po glavi in s tem ponazarjajo naše krhko stanje, v katerem je mogoče najti le majhen košček duha. Dejanja so posneta v zanki s pogostimi humornimi elementi slapsticka in absurdnosti. Zdi se, da so dela, najsi gre za gibljive slike ali skulpture, ujeta v stanje nedokončanosti in ne moremo v celoti dojeti njihovega pomena.
William Cobbing (r. 1974, Velika Britanija) je diplomiral iz kiparstva na Central St Martin's in umetniškem inštitutu De Ateliers v Amsterdamu. Številne razstave mdr. vključujejo LER! Museum Jorn, Danska (2018), Premišljevanja o zemeljskih materialih, GAK Bremen & Kunsthaus Hamburg (2018), Naša skupna tla, Gallerie delle Prigioni, Treviso (2019), Haptična zanka, Cooke Latham Gallery, London, Navsezadnje človek, Keramiekmuseum Princessehof, Nizozemska (2020/21), leta 2021 pa se obetajo še Human Conditions of Clay, Chapter, Cardiff, in rezidenca na EKWC, Evropskem centru za keramiko, Nizozemska.
