MARCUS COATES / Opravičilo veliki njorki, 2017
PREDSTAVLJAMO EKO 8 UMETNIŠKE PROJEKTE
MARCUS COATES / Opravičilo veliki njorki, 2017
digitalni video, 7 min 23 sek
z dovoljenjem umetnika in Kate MacGarry, London
Video Opravičilo veliki njorki (2017) se nanaša na enega najbolj razvpitih dogodkov naravoslovne zgodovine: severnoatlantsko ptico veliko njorko so predvsem zaradi njenega mehkega perja lovili do njenega iztrebljenja sredi devetnajstega stoletja. Poleti 2017 je Marcus Coates odpotoval na otok Fogo v Kanadi in prosil za uradno opravičilo, naslovljeno na veliko njorko (Pinguinus impennis), neletečo ptico, nekoč številčno zastopano na otoku, ki od leta 1844 zaradi pretiranega lova velja za izumrlo vrsto.
Film Opravičilo veliki njorki dokumentira iskren poskus skupnosti na otoku Fogo, da preko posebej imenovanega odbora poda izjavo in se nekaj nauči iz izgube, ki si jo danes lahko le predstavljamo. Delo sestoji iz treh izmenjajočih se prizorov: srečanje Coatesa z otoškim županom, ki naj bi odobril uradno izjavo; Coates, ki predseduje odboru otočanov, s katerimi razpravlja o tem, kako jezikovno oblikovati dokument; in župan ob glasnem, javnem branju končega osnutka, s katerim nagovarja izginule ptice preko zvočnika, usmerjenega na morje. »Vaše izumrtje je prelomni trenutek v zgodovini sveta,« sporoča in obljubi, »storili bomo vse, kar je v naši moči, da zavarujemo druge njorke, ptice in živali, s katerimi delimo življenjski prostor.«
V ISKANJU KVAGE IN DRUGIH IZUMRLIH VRST
2021
digitalni video, 39 min, zanka, brez zvoka
z dovoljenjem umetnika in Kate MacGarry, London
Coatesov novi video za EKO 8 je priredba in posodobitev serije Izumrle živali iz leta 2018, v kateri je razstavil mavčne skulpture v obliki različnih živalskih vrst, katerih izumrtje je povzročil človek. Umetnik je ustvaril odlitke svojih rok v pozah, ki igrivo poustvarjajo podobo živali v njeni izmišljeni senci; vsak odlitek je pristen in natančno preučen spomenik izgubljeni vrsti. V novem videu z naslovom V iskanju kvage in drugih izumrlih vrst je umetnik z rokami poustvaril sence teh živali.
Za Coatesa odlitki predstavljajo poskus, da živali ponovno obudi v življenje, pri čemer posredno seveda priznava nesmiselnost takšnega vstajenja. Pravi, da »te živali lahko poznamo le kot relikvije lastne domišljije.« Coates zastopa oziroma 'obuja' naslednje živali: veliko njorko, kaspijskega tigra, kvago, savdsko gazelo, smejočo sovo Sceloglaux albifacies, labradorsko raco, zahodnega črnega nosoroga, tasmanskega tigra, biserno školjko Epioblasma haysiana, želvo velikanko Chelonoidis abingdonii, moo, zlato krastačo, sirskega azijskega slona, kalifornijskega modrina in Haastovega orla.
Osrednja tema ustvarjanja Marcusa Coatesa (r. 1968, Združeno kraljestvo) je odnos do neznanega. V vseh njegovih delih – od poskusov, da postane žival, do izkušenj pri zastopanju neozdravljivo bolnih – se trudi odkriti stopnje razumevanja in znanja ter preizkuša naše opredelitve in meje avtonomije. Oblika in namen njegovega dela se še naprej razvijata glede na potrebe družbe, na katere se odziva skozi sodelovanje s posamezniki, skupnostmi, z ustanovami, organizacijami in s splošno javnostjo. Vidike svoje umetniške prakse tako dojema kot nujno in pragmatično službo.
