EKO 8 / Knjižnica
EKO 8 / Knjižnica
Knjige, ki smo jih prebirali. Knjige, ki so nas inspirirale. Knjige, ki jih priporočamo v branje.
ANDRI SNAER MAGNASON, On Time and Water (2020, Serpents Tail, London)
Pred nekaj leti je Andrija Snaerja Magnasona, enega najbolj priljubljenih islandskih pisateljev in javnih intelektualcev, vodilni podnebni znanstvenik vprašal, zakaj ne piše o največji krizi, s katero se je soočilo človeštvo. Magnason je zanikal, da je specialist; to ni bilo njegovo področje. Toda znanstvenik je vztrajal: "Če ne morete razumeti naših znanstvenih spoznanj in jih predstaviti v čustvenem, psihološkem, poetičnem ali mitološkem kontekstu," mu je rekel, "potem nihče ne bo zares razumel vprašanja in svet se bo končal."
Na podlagi intervjujev in nasvetov vodilnih ledeniških, oceanskih, podnebnih in geografskih znanstvenikov prepletenih z osebnimi, zgodovinskimi in mitološkimi zgodbami je Magnasonov odziv bogato in prepričljivo delo narativne nefikcije, ki ponazarja realnost podnebnih sprememb ― in ponuja upanje pred negotovo prihodnostjo. Od razmisleka o tem, kako nekdo napiše osmrtnico za ledeno goro, do spodbude za poglobljeno razumevanje človeškega časa in naših dolžnosti drug do drugega, skozi zgodovino in po vsem svetu, je On Time and Water globoko osebno in globalno naravnan: je zgodba o potovanju, svetovni zgodovini in obupana prošnja, da bi živeli v harmoniji s prihodnjimi generacijami. Knjiga je ogromna prodajna uspešnica na Islandiji in se prodaja po vsem svetu. Knjiga je nekaj popolnoma drugačnega od vsega, kar je že bilo objavljenega o trenutni podnebni krizi.
LUCY R. LIPPARD, The Lure of the Local, Senses of Place in Multicentred Society (1997, New Press, New York)
Svetovno znana, vplivna umetniška in kulturna pisateljica Lucy R. Lippard združuje kulturne študije, zgodovino, geografijo in sodobno umetnost, da bi zagotovila fascinantno multisenzorno raziskovanje krajev. Svoj doseg širi daleč čez okvire sveta umetnosti, razpravlja o vprašanjih skupnosti, rabe zemljišč in o tem, kako pokrajina vpliva na naše življenje.
DONNA J. HARAWAY, Staying with the Trouble (2016, Duke University Press, Durham in London)
Sredi spiralnega ekološkega opustošenja, feministična teoretičarka Donna J. Haraway ponuja provokativne nove načine za preoblikovanje odnosov do zemlje in vseh njenih prebivalcev. Če se naučimo skupnega življenja in umiranja na poškodovani zemlji, se bo izkazalo, da bomo bolj naklonjeni takšnemu razmišljanju, ki bo zagotovilo sredstva za graditev bolj primerne prihodnosti. Njeno teoretično in metodološko vodilo so »string figures«, znanstvena dejstva, znanstvena fantastika, špekulativni feminizem, špekulativne domislice, idr. Knjiga nadalje utrjuje sloves Harawayeve kot ene najbolj drznih in izvirnih teoretičark našega časa.
BRUNO LATOUR, Down to Earth, Politics in the New CLimate Regime (2018, Polity Press, Cambridge)
Bruno Latour raziskuje politične in filozofske izzive v času, ki ga določata okoljska in socialno-ekonomska kriza. Latour svoje argumente začne z idejo, da imajo trije različni pojavi - ali "bolezni" - sodobne družbe močno povezavo. Procesi deregulacije in globalizacije, naraščajoče neenakosti (vključno s trenutnimi množičnimi migracijskimi gibanji) in zanikanje podnebnih sprememb so posebne manifestacije zgodovinskega in političnega obdobja. Ta knjiga je kratek, a luciden poskus osmišljanja temeljnih dilem, ki izhajajo iz podnebnih sprememb: narava ni več inertno ozadje, iz katerega se črpajo viri za človeške dejavnosti; bolje rečeno, ponovno je prevzela svojo vlogo aktivnega dejavnika v usodi planeta.
T. J. DEMOS, Decolonizing Nature, Contemporary Art and the Politics of Ecology (2016, Sternberg Press, Berlin)
Študija pokriva področja umetnostne zgodovine, ekologije, vizualne kulture, geografije in okoljske politike. Medtem ko je bila ekologija v umetnostni zgodovini deležna le malo sistematične pozornosti, se je njena prepoznavnost in pomen povečala zaradi grožnje podnebnih sprememb in uničenja okolja. Umetnostni zgodovinar T. J. Demos upošteva kreativne predloge umetnikov in aktivistov za načine življenja, ki združujejo ekološko trajnost, podnebno pravičnost in radikalno demokracijo, v času, ko so takšni kreativni predlogi nujno potrebni.
ANDREW BROWN, Art & Ecology Now (2014, Thames & Hudson, London)
Ekološka ozaveščenost je imela velik vpliv na vse kulturne in politične spektre, tudi v svetu umetnosti. Ta knjiga predstavlja raziskovanje načinov soočanja sodobnih umetnikov z naravo, okoljem, podnebnimi spremembami in ekologijo.
JULIE REISS (ur.), Theory and Practice in the Antrhropocene (2019, Vernon Press, ZDA)
Ta izjemna zbirka esejev se osredotoča na vlogo umetnosti (predvsem vizualne) kot odziv na okoljsko ozaveščenost in angažiranost občinstva v kontekstu antropocena.
MYVILLAGES (ur.), The Rural (2019, Galerija Whitechapel in The MIT Press)
Ta antologija ponuja nujen in raznolik prerez podeželske umetnosti, razmišljanj in praks ter upošteva, kako se umetniki odzivajo na socialno-ekonomske razlike med podeželjem in mestom, od prenovljenih kmetijskih praks in živilskih sistemov do arhitekture, skupnostnih projektov, in nadnacionalne lokalne mreže.
RACHEL CARSON, Silent Spring (1962, Penguin Books, London)
Knjiga je bila prvič objavljena leta 1962 v Houghton Mifflin. Silent Spring je veliko občinstvo opozorila na okoljske in človeške nevarnosti neselektivne uporabe pesticidov kar je spodbudilo revolucionarne spremembe zakonov, ki vplivajo na naš zrak, zemljo in vodo. "Tiha pomlad je postala uspešnica z mednarodnimi odmevi ... [Je] dobro oblikovana, neustrašna in jedrnata ... Tudi če ne bi navdihnila generacije aktivistov, bi Carsonova obstala kot ena največjih ameriških pisateljic o naravi. "
ROBIN WALL KIMMERER, Braiding Sweetgrass: Indigenous Wisdom, Scientific Knowledge and the Teachings of Plants (2013, Penguin Books, London)
Pisateljica, ki se opira na svoje življenje avtohtone znanstvenice in kot ženske, pokaže, kako nam druga živa bitja – astre in zlata rozga, jagode in buče, salamandri, alge in sladka trava ― ponujajo darila in lekcije, tudi če smo pozabili, kako slišati njihove glasove. V razmišljanjih, ki segajo od nastanka Želvjega otoka do sil, ki ogrožajo njegov današnji razcvet, kroži k osrednjemu argumentu: da prebujanje ekološke zavesti zahteva priznanje in praznovanje našega vzajemnega odnosa s preostalim živim svetom. Kajti šele, ko bomo lahko slišali jezike drugih bitij, bomo sposobni razumeti radodarnost zemlje in se v zameno naučiti dajati lastne darove.
TIMOTHY MORTON, Dark Ecology: For a Logic of Future Coexistence (1893, Columbian University Press, New York)
Timothy Morton trdi, da ima ekološka zavest v sedanji antropocenski dobi obliko čudne zanke ali Möbiusovega traku, ki je zasukan tako, da ima samo eno stran. Deckard potuje po tej edipski poti v Iztrebljevalcu (1982), ko izve, da je on sam morda sovražnik, ki ga mora izslediti. Ekološka zavest ima takšno obliko, ker imajo ekološki pojavi zanko, ki je prav tako bistvena za strukturo realnosti. Dark Ecology nas postavlja v nenavaden položaj radikalnega samospoznanja, ki osvetljuje naše mesto v biosferi in pripadnost vrsti v smislu, ki je veliko manj očiten, kot si radi mislimo.
ANNA LOWENHAUPT TSING, The Mushroon at the End of the World: On Possibility of Life in Capitalist Ruins (2015, Princeton University Press, Princeton in Oxford)
Knjiga govori o raznolikosti v naših uničenih pokrajinah in sledi eni najbolj nenavadnih blagovnih verig našega časa, da razišče nepričakovane kotičke kapitalizma. Tu smo priča raznolikim in nenavadnim svetovnim trgovinam z gobami matsutake: svetovi japonskih gurmanov, kapitalističnih trgovcev, borcev džungle Hmong, industrijskih gozdov, kitajskih pastirjev Yi, finskih vodnikov po naravi in še več. Ti spremljevalci nas vodijo tudi v glivične ekologije in zgodovino gozdov, da bi bolje razumeli obljubo o sobivanju v času množičnega uničenja ljudi.
BOŠTJAN VIDEMŠEK, Plan B (2020, NUK, Ljubljana)
Podnebna kriza se stopnjuje. Je sploh še mogoče kaj spremeniti? Avtor knjige in novinar Boštjan Videmšek je skupaj s priznanim fotografom Matjažem Krivicem odšel na »pot okoli sveta«, da bi našel odgovore, če ti sploh obstajajo. Skupaj sta poglobljeno raziskala tudi industrijo litija, zaradi baterij ključne sestavine vseh elektronskih naprav in dobesed-nega gonila 21. stoletja. Spraševala sta se o nacionalni kognitivni disonanci; je zelena revolucija res mogoča le tam, kjer je na voljo veliko denarja, še posebno, če ta prihaja iz »črne«, naftne industrije. Iskala sta alternativne vire energije, analizirala električno mobilnost na Kitajskem in Norveškem ter njene prednosti in omejitve v velikih in majhnih državah. Z vsemi temi primeri sta skušala pokazati, da rešitve obstajajo. Da obstaja plan B.
