EKO 8 / Lokacija
EKO 8 / Lokacija
Nekdanja tovarna MTT v Melju
Ulica heroja Šaranoviča 36 (+100m naprej v notranjost tovarne)
Maribor / Melje
Trienale EKO zapušča galerijo in vstopa v mestno tkivo z namenom reaktiviranja zapostavljenih mestnih prostorov, ki izkazujejo kreativni potencial. Prva lokacija prenovljenega trienala je območje nekdanje Hutterjeve tovarne oziroma tovarne MTT v Melju. S 44.000 m2 površine, lokacijo ob nabrežju Drave, neposredno bližino središču mesta in s prepoznavno modernistično arhitekturo predstavlja pomembno mestno okolje. Ta speči velikan v Melju bo prizorišče trienala EKO 8, prihodnje izdaje pa bodo poiskale nove prostore in nove izzive mesta.
»Trienale EKO 8 se bo odvijal v več prostorih te fascinantne tovarne, s programom trienala pa vstopamo tudi v širše območje degradiranega Melja in s kreativnimi dogodki odpiramo razmišljanja o novih možnih vsebinah tega pozabljenega predela mesta.« (Simona Vidmar)
Nekdanja Hutterjeva tovarna oz. tovarna MTT v Melju je leta 2014 dokončno ustavila vse stroje in pričela se je razprodaja premoženja, v zavesti mesta pa MTT ostaja sinonim industrijskega Maribora ter mesto velikih zmag in porazov. Kaj vse skriva zgodba o nastanku in razvoju te ikonične tovarne razkrivamo v kratkem zgodovinskem orisu, ki ga je pripravil zgodovinar Boris Hajdinjak.
Zgodovinski oris nekdanje tovarne HUTTER/MTT
Kočevski Nemec Josip Hutter (1889, Dolnja Briga − 1963, Innsbruck) je sinonim za razcvet mariborske tekstilne industrije in mesta Maribor pred drugo svetovno vojno (→ Slika 1). Na njega še danes spominjajo tovarna v Melju, naselje vrstnih hiš na Pobrežju in Hutterjev blok v središču mesta. Ključna za Hutterjev sloves do danes pa je Hutterjeva tovarna v Melju z današnjim naslovom Kraljeviča Marka ulica 19. Hutterjeva tovarna ni bila prva tekstilna tovarna v Mariboru. To je bila leta 1922 ustanovljena tovarna dveh čeških Judov, Eduarda Doctorja (1857, Náchod − 1926, Dunaj) in njegovega zeta dr. Ernsta Zuckerja (1880, Strakonice − 1958, Montevideo), na Studencih. Vendar pa se je Hutter prav v letu začetka delovanja prve mariborske tekstilne tovarne (1922) kot trgovec priselil iz Ljubljane v Maribor.
Hutter je svojo tovarno ustanovil in začel graditi leta 1926. Njeno uradno ime je bilo J. Hutter in drug, saj so bili solastniki še Hutterjeva žena Elizabeta, roj. Hribar (1899, Izlake − 1994, n. p.), ter zakonca Richard in Theresia Poche iz Avstrije. Hutterjeva tovarna pa tudi ni bila prva tekstilna tovarna v Melju. To je bila leta 1923 postavljena tovarna ob takratni Motherjevi ulici (danes ohranjena le kot del Ulice heroja Šaranovića) dveh priseljenih Judov, Bedřicha Schonskega in Vilka Löbla − od leta 1938 Lariča (1892, Stupava − 1966, Dunaj), ki se je od leta 1925 imenovala Mariborska tekstilna tvornica, neposredno ob njej pa je nastala Hutterjeva tovarna.
Na začetku je Hutterjeva tovarna v eni hali zaposlovala okoli 360 delavcev (→ Slika 2). Hutterjevo vodenje podjetja je bilo uspešno, saj ni temeljilo le na njegovi poslovni žilici, temveč tudi na dobro plačanih delavcih. Z leti se je povečevalo tako število zaposlenih kot tudi število stavb v tovarni. Do leta 1939 je število zaposlenih naraslo na okoli 1500 delavcev, ki so predstavljali petino od 7452 zaposlenih v mariborski tekstilni industriji, sicer največjem središču te industrije v Jugoslaviji. Ob prvotni tovarniški hali − za proizvodnjo hlačevine − so kot prvo naslednjo zgradbo leta 1929 zgradili tkalnico klotov. Nato so v letih 1932−1940 vsako leto zgradili novo stavbo. Do leta 1940 so se tovarniške stavbe razširile ob obeh straneh okoli 330 m dolgega odseka nekdanje Motherjeve ulice (→ Slika 3). Površina tovarniških zgradb je ustrezala površini skoraj petih nogometnih igrišč. Največje so bile leta 1933 postavljena predilnica, ki so jo nato leta 1936 še povečali, leta 1936 postavljena sukalnica in nova hala za proizvodnjo hlačevine ter leta 1939 zgrajena tkalnica za svilo. Žrtve novih potreb so bile tudi nekatere starejše zgradbe, tako je bila porušena prva tovarniška hala iz leta 1926. Najbolj opazen je bil 70 m visoki dimnik, ki je od svoje postavitve (1934/35) bil najvišja zgradba v mestu (→ Slika 4). Če bi še stal, bi to bil še danes.
Izstopale pa niso le razsežnosti Hutterjeve tovarne, temveč tudi kakovost stavb. Možno je, da sta nekatere stavbe projektirala takrat najsodobnejša mariborska arhitekta Aleksander Dev (1903, Lukovica − 1967, Maribor) in Jaroslav Černigoj (1905, Bovec − 1989, Maribor). Oba sta sicer bolj znana kot arhitekta Hutterjevega bloka v središču Maribora. Večino gradbenih del je opravilo podjetje Rudolfa Kiffmanna (1869, n. p. − 1940, Gradec), sicer največje tovrstno podjetje v mestu. Isto podjetje je v letih 1936/37 za zaposlene v Hutterjevi tovarni zgradilo tudi Hutterjevo kolonijo na Pobrežju. Kakovost tovarniških stavb ne izkazuje le njihov zunanji izgled (→ Slika 5), temveč tudi notranjost, ki izraža red, urejenost in optimalni izkoristek prostora (→ Slika 6). A to še ni vse: urejenost in prijetno delovno okolje so izkazovale tudi zelene površine med stavbami, ki jih je bilo toliko, da je za njih skrbel v ta namen zaposleni delavec. Na zelenici ob vhodu v tovarno je od leta 1937 stal kip Predica, delo takrat znamenitega mariborskega kiparja Ivana Sojča (1879, Ljubnica − 1951, Maribor) (→ Slika 7). Dejstvo, da je Predica oblečena v slovensko narodno nošo, kaže Hutterjevo spoštovanje prevladujočega naroda v okolju, v katerem je živel in obogatel. Vse te značilnosti so nedvomno odraz Hutterjevega prizadevanja, da bi se njegovi delavci v delovnem okolju počutili čim bolj prijetno.
Druga svetovna vojna Hutterjeve tovarne, za razliko od nekaterih drugih mariborskih tovarn, ni močno prizadela. A dejstvo, da je tovarna med vojno delala za nemškega okupatorja, je nova oblast takoj po koncu vojne izrabila za montirani proces proti Hutterju. Z njim so mu odvzeli premoženje in svobodo, pozneje, ob njegovem odhodu v tujino, pa tudi kraj najlepših let njegovega življenja. Nikoli pa mu povojna oblast ni mogla odvzeti slovesa, ki ga je imel med svojimi nekdanjimi delavci in someščani. Ta sloves se je potrdil tudi s postavitvijo prve raziskovalne ustanove v mestu, zgradbe Tekstilnega inštituta Maribor, ki so ga leta 1947 ustanovili na območju Hutterjeve tovarne (→ Slika 8). Gotovo ni naključje, da je prav Hutterjeva tovarna postala sedež novoustanovljenega državnega podjetja Mariborska tekstilna tovarna (kratica MTT), v katerega so se leta 1947 združile vse tekstilne tovarne v Melju in do leta 1963, ko je Josip Hutter umrl, še večina ostalih mariborskih tekstilnih tovarn. Kljub ne vselej premočrtnemu razvoju je bilo leta 1982 v podjetju 5070 zaposlenih. Z razpadom Jugoslavije se je začela agonija, ki je pripeljala do tega, da od leta 2014 na območju Hutterjeve tovarne ni več tekstilne dejavnosti. Vsaj del tovarne bi moral ohraniti spomin na nekdanjo dejavnost in z njo povezanim razvojem (→ Slika 8). Hutter in delavci Hutterjeve tovarne si to zaslužijo. (Boris Hajdinjak, zgodovinar in direktor Sinagoge Maribor)
slika 1: Josip Hutter v času, ko je živel v Mariboru (hrani: Josip Hutter ml.).
slika 2: Pogled na Melje z Meljskega hriba, razglednica, poslana leta 1930 (hrani: Pokrajinski arhiv Maribor). V levem osrednjem delu so ob Motherjevi ulici vidni trije dimniki: najbližji stoji ob leta 1923 postavljeni Mariborski tekstilni tvornici, dimnik levo od njega stoji ob prvi leta 1926 postavljeni hali Hutterjeve tovarne, dimnik desno pa ob drugi leta 1929 postavljeni tovarniški hali iste tovarne.
slika 3: Pogled na Melje z Meljskega hriba, razglednica, poslana leta 1939 (hrani: Pokrajinski arhiv Maribor). V sredini fotografije je ob dimniku v ospredju povečana Mariborska tekstilna tvornica. Okoli bistveno večjega, 70 m visokega dimnika stojijo zgradbe zelo razširjene Hutterjeve tovarne. Še vedno stoji prva tovarniška hala, zdaj brez dimnika. Druga tovarniška hala, tudi ta zdaj brez dimnika, je z dveh strani obdana z novima halama, postavljenima v letih 1932, 1934 in 1936. Ob dimniku je zgradba kotlarne, postavljena v letih 1934/35 in povečana leta 1937, ter leta 1936 zgrajena električna centrala. Do Drave sega nova hala za proizvodnjo hlačevine iz leta 1936. Velika nadstropna stavba desno od dimnika je predilnica, zgrajena leta 1933 in povečana leta 1936.
slika 4: Pogled na Hutterjevo tovarno s Pobrežja čez Dravo v smeri središča mesta, fotografija iz leta 1938 (fotograf: Franjo Pivka, hrani: Pokrajinski arhiv Maribor). Izstopa 70 m visoki dimnik, ki je bil od postavitve v letih 1934/35 najvišja zgradba v mestu. Če bi še stal, bi to bil še danes.
slika 5: Notranjost Hutterjeve tovarne, fotografija po letu 1936 (hrani: Josip Hutter ml.). Levo tovarniška hala, desno predilnica, v ozadju kotlarna s 70 m visokim dimnikom in električna centrala. Med zgradbami je zelenica s fontano.
slika 6: Dvorana s flajerji, tj. predilnimi stroji za raztezanje, dvojenje in sukanje stenja, v predilnici Hutterjeve tovarne, fotografija verjetno iz leta 1934 (fotograf: Vladimir Vlašič, objavljeno: Mariborske slike. Ob priliki III. Mariborskega tedna, Maribor 1934, str. 91). Stroje je leta 1933, torej istega leta, kot je bila postavljena zgradba predilnice, izdelalo podjetje Platt Brothers iz Oldhama v Angliji. Leta 1770 ustanovljeno podjetje je bilo v začetku 20. stoletja največji proizvajalec tekstilnih strojev na svetu. V času, ko so te stroje postavili v Mariboru, je prav podjetje Platt Brothers zaradi gospodarske krize povezalo britanske proizvajalce tekstilnih strojev v kartel Textile Machinery Makers. Zaton britanske tekstilne industrije je vplival tudi na podjetje Platt Brothers, ki je leta 1982 po več kot dveh stoletjih prenehalo delovati.
slika 7: Notranjost Hutterjeve tovarne, fotografija po letu 1937 (hrani: Josip Hutter ml.). V sredini spomenik predice v slovenski narodni noši, ki ga je leta 1937 izdelal Ivan Sojč. Na podstavku je prvotno pisalo Delu čast in oblast!, po letu 1945 pa samo še Delu čast! Desno od kipa je leta 1936 zgrajena sukalnica. Zgoraj vidimo del Kraljeviča Marka ulice in meljske vojašnice.
slika 8: Panorama Melja z Meljskim hribom in Malečnikom v ozadju, fotografija iz leta 1961 (fotograf: Jože Gal, hrani: Večer). Spredaj Mariborska livarna, zadaj Hutterjeva tovarna kot sedež MTT. V sredini je kotlarna s 70 m visokim dimnikom. Zadaj sta večnadstropni zgradbi, postavljeni leta 1940. Levo od glavnega vhoda je predilnica, desno od njega upravno poslopje, postavljeno leta 1939 in razširjeno po letu 1945, ter zgradba Tekstilnega inštituta Maribor, postavljena leta 1949.
slika 9: Pogled na Huttrovo tovarna oz. MTT iz severovzhoda, fotografija iz leta 2021 (fotograf: Domen Kodrič)
